Edvard Vecko in Ištvan Korpa nova člana Hrama slovenskih športnih junakov

T.S., 29.11.2013
Razno, Vse novice

Včeraj je v športni dvorani Stožice potekala slovesnost ob sprejetju 28 slovenskih športnikov v Hram športnih junakov. Med njimi sta bila tudi legendarna slovenska namiznotenisača Edvard Vecko in Ištvan Korpa, ki sta se v ponedeljek udeležila pogreba legende slovenskega namiznoteniškega trenerstva Franca Usenika – Frica.

V Hram slovenskih športnih junakov sta bila leta 2011 kot prva sprejeta legendarna telovadca Leon Štukelj in Miroslav Cerar, ki sta bila razglašena za najboljša slovenska športnika preteklega stoletja. Lani decembra je Društvo športnih novinarjev Slovenije v zelenem ringu dvorane Stožice tudi uradno odprlo Hram, kjer se po včerajšnjem sprejetju 28 novih športnih junakov preteklega stoletja, sedaj nahaja 56 športnikov in športnic, ki so v 20. stoletju razveseljevali slovensko javnost. Glavna zvezda včerajšnje prireditve je bil sicer ikona slovenskega alpskega smučanja Bojan Križaj.

Med eminentnimi imeni, ki so včeraj dobili svoj prostor v stoženski dvorani, sta tudi Edvard Vecko in Ištvan Korpa, sicer najuspešnejša slovenska namiznotenisača v zgodovini. Vecko in Korpa sta blestela v obdobju med leti 1962 in 1972, ko sta skupaj z evropskih prvenstev prinesla kar 13 kolajn, po končani karieri pa sta bila oz. sta še izjemno uspešna trenerja na mednarodni sceni.

Korpa je na nedavnem ITTF World Cadet Challenge na Otočcu vodil trening kamp, oba člana Hrama športnih junakov pa sta v ponedeljek na zadnji poti na Žalah pospremila Franca Usenika.

Edvard Vecko
Edvard Vecko

Edvard Vecko

Življenjska pot Edvarda Vecka se je začela proti koncu 2. svetovne vojne in sicer 29. oktobra 1944 v Hrastniku. Z namiznim tenisom je začel pri ljubljanski Olimpiji, njegov vzpon pa je bil izjemno hiter. Po zmagi na slovenskem in jugoslovanskem državnem prvenstvu za mladince, je leta 1962 na Evropskem prvenstvu za mladino na Bledu skupaj z Ištvanom Korpo prišel do zlate kolajne v dvojicah ter v ekipnem delu tekmovanja.

Še istega leta je na Evropskem prvenstvu za člane v Berlinu prav tako s Korpo osvojil srebro v igri parov, z Jugoslovansko ekipo pa je postal celo evropski prvak. Leta 1964 je bil na Evropskem prvenstvu v Malmöju na Švedskem z jugoslovansko reprezentanco srebrn, leta 1968 pa je v Lyonu prišel do drugega naslova evropskega prvaka. V igri dvojic je skupaj z zlato levico hrvaškega športa Antunom Stipančićem v finalu premagal legendarno švedsko navezo Alser/Johannson.

Leta 1969 je Vecko na Sredozemskih igrah v Atenah pobral kar 4 zlate kolajne (posamezno, dvojice, mešane dvojice in ekipno), edino kolajno na Svetovnih prvenstvih pa je istega leta osvojil v Münchnu, kjer je bil bronast v ekipnem tekmovanju.

Po koncu tekmovalne kariere se je Vecko vrgel v trenerske vode. Pot je začel kot državni selektor avstrijske reprezentance, nato pa po enem letu delovanja kot trener Olimpije, leta 1976 odšel v Nemčijo, kjer je vodil bundesligaške ekipe. Leta 1982 je postal trener jugoslovanske ženske reprezentance, nato pa se je leta 1999 znova preselil v Avstrijo in tam nadaljeval z delom z mladimi.

Povzeto po Wikipedii.

Ištvan Korpa
Ištvan Korpa

Ištvan Korpa

Drugi heroj slovenskega namiznega tenisa se je rodil na božični večer leta 1945 v Srbiji. Z namiznim tenisom je pričel pri devetih letih, v šestdesetih letih pa je veljal za enega izmed najboljših svetovnih igralcev namiznega tenisa, znan pa je tudi po svojem nosu za prepoznavanje mladih talentov.

Na jugoslovanskih prvenstvih je osvojil kar 16 zlatih kolajn, od tega 6 v konkurenci posameznikov. Uspešen je bil tudi na Evropskih prvenstvih za mladince. Leta 1962 je na Bledu osvojil zlati kolajni v dvojicah z Veckom in v ekipnem delu, leta 1963 pa je v Duisburgu ekipnemu zlatu dodal še zlato v kraljevi disciplini posameznikov.

Na evropskih prvenstvih za člane je med leti 1962 in 1972 osvojil 8 kolajn (1 zlata, 5 srebrnih in 2 bronasti) z vrhuncem leta 1962, ko je z jugoslovansko reprezentanco postal evropski prvak. Med posamezniki se je najbolje odrezal leta 1970 v Moskvi, ko je prišel vse do finala, nato pa moral priznati premoč Švedu Hansu Alserju.

Med leti 1963 in 1973 je nastopil tudi na šestih Svetovnih prvenstvih in v ekipnem delu prišel do dveh bronastih kolajn, leta 1969 v Münchnu in leta 1971 v Nagoyi. Pri posameznikih se je najdlje prebil leta 1967 v Stockholmu, ko je izpadel v četrtfinalu. Leta 1970 je zasedal 6. mesto na svetovni jakostni lestvici, sredi sedemdesetih let pa je odšel igrat v nemško Bundesligo.

Od leta 1975 je Korpa deloval kot trener Nemške namiznoteniške zveze. Leta 1980 je kot selektor nemške moške reprezentance s svojo ekipo osvojil 2. mesto na ekipnem evropskem prvenstvu. Leta 1983 je postal selektor nemške ženske reprezentance, leta 1991 pa je bil imenovan za selektorja za mladino in bil z mladimi nemškimi igralci še kako uspešen, saj je na Evropskih prvenstvih za mladino z njimi v ekipnem delu tekmovanja kar štirikrat postal evropski prvak.

Med leti 2000 in 2004 je bil znova selektor nemške moške izbrane vrste in z njimi osvojil 2. mesto na Evropskih prvenstvih leta 2002 in 2003 ter na Svetovnem ekipnem prvenstvu leta 2004. Po Olimpijskih igrah v Atenah je znova začel z delom z mladimi in poleg uspehov na Evropskih prvenstvih za mladino, v njegovo trenersko ‘režijo’ spada tudi naslov svetovnega mladinskega prvaka Patricka Bauma leta 2005.

Društvo nemških namiznoteniških trenerjev je leta 1998 in leta 2009 Korpo izbralo za trenerja leta – nagrada, ki v evropski meki namiznega tenisa šteje za eno izmed najbolj prestižnih.

Povzeto po Wikipedii.

Foto: BoBo in Gorazd Vecko