Blog: Konec mavrice kaže na Otočec – na izpustite zaklada iz rok!

T.S., 28.10.2013
ITTF WCC 2013 - sl, Vse novice

Svetovni kadetski izziv je tekmovanje, ki na majhen prostor združi celoten svet. Igralci in trenerji prihajajo iz vseh 6 naseljenih kontinentov in posledično je tak dogodek raj za namiznoteniške entuziaste, ki radi širijo svoje namiznoteniško obzorje. Ena izmed takih izkušenj se mi je primerila na poti iz Brnika na Otočec, ko sem na prizorišče dogajanja peljal korejsko odpravo.

Čeprav ob pogledu na razpored prevozov delegacij sprva nisem bil navdušen, saj sem si predstavljal, da bo slaba ura in pol vožnje do Otočca s Korejci monotona in tiha, pa se je na koncu moje predvidevanje izkazalo za povsem napačno. S korejskima igralcema je potoval JiHyun Park, nekdanji udeleženec svetovnega prvenstva in zdajšnji trener korejske ženske članske reprezentance.

Že na začetku me je presenetilo njegovo odlično znanje angleščine, ki je, kot se je izkazalo kasneje, plod njegove zares zanimive življenjske zgodbe. Po seriji poškodb, ki so mu preprečile nastop na Olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni, je Park že zelo zgodaj pri 24 letih zaključil svojo pot in se odločil za trenersko kariero v tujini. Po delu na Novi Zelandiji, je Park svoje znanje delil v Jemnu s tamkajšnjo reprezentanco. Ljudje in življenje na Arabskem polotoku so mu bili zelo po godu in le stežka je zapustil to državico, ko jo je začela razjedati vse bolj grozeča vojna.

Po vrnitvi v domovino se je nekdaj odličnemu igralcu, ki se lahko pohvali tudi s skalpi Jörgena Perssona, Zorana Primoraca, Ma Wengeja in ostalih Kitajcev, zelo hitro odprla priložnost za vodenje ženske članske reprezentance in tega Park seveda ni izpustil iz rok. Najbolj fascinanten del najinega pogovora je bil seveda povezan s samim korejskim sistemom treninga, ki je za naše razmere nepredstavljiv.

V Južni Koreji ne poznajo klubov, temveč vse bazira na šolah, ki imajo svoje ekipe, najboljše izmed njih financirajo bogate organizacije, ki skrbijo, da so pogoji za trening brezhibni. Park je dejal, da je namizni tenis na Kitajskem in v Koreji način življenja, in da so otroci že od malega tretirani kot delavci v tovarnah, ter da najboljši izmed njih ne izgubljajo časa s šolskim izobraževalnim sistemom. Minimalna količina treninga na dan je 6 ur, večinoma pa igralci vseh starosti opravijo celoten ‘delavnik’ – 8 ur. Velik poudarek je poleg samega igranja tudi na sami fizični pripravi, delu nog in koordinaciji.

Tamkajšnji otroci so takemu sistemu treningov podvrženi že od malih nog. Seveda je v obzir potrebno vzeti tudi kvantiteto, ki zagotavlja, da kljub ogromnemu odstotku igralcev, ki takega življenjskega stila ne zdržijo, še vedno v vsaki generaciji Kitajci in Korejci uspejo ‘sproducirati’ 10-20 vrhunskih igralcev, ki krojijo sam svetovni vrh.

Za konec naj si dovolim še povabilo na Otočec. World Cadet Challenge je eden izmed največjih svetovnih namiznoteniških dogodkov in je zaradi svojih specifik za obiskovalca lahko izjemno pozitivna in bogata izkušnja. Treba je vedeti, da so glavni akterji mladi igralci, ki še niso zaprti v stroge okove rutine. Velika večina izmed njih je zelo odprta in se rada pogovarja, deli svoje izkušnje ter se tudi rada pošali. Fantastični sogovorci so tudi priznani svetovni trenerji in ITTF-ovi funkcionarji na tekmovanju, zato si v tednu jesenskih počitnic le vzemite kakšen dan ter se zapeljite na Otočec, kjer vas poleg lepega vremena čaka tudi izjemno pozitivna izkušnja, ki je vsekakor ne gre zamuditi.

Poleg tega si bučno podporo s tribun zaslužijo naši igralci, ki so v Ostravi tako presenetili s srebrno kolajno v ekipnem delu. Če je bil takrat turnir predaleč, ta izgovor tu ne velja. Se vidimo!

Pojasnilo: Prispevek je blog zapis in izraža osebno mnenje pisca.