Kritično oko: Po koncu nove sezone SNTL

T.S., 08.04.2013 comments 1
SNTL, Vse novice

V soboto se je s slavjem igralcev NTK Kema Puconci in igralk NTK Fužinar Interdiskont zaključila nova sezona Slovenske namiznoteniške lige. Dejstvo je, da trenutna podoba SNTL ne uresničuje svojega namena, zato se v spodnjem sestavku sprašujem, ali je napočil čas za nekatere spremembe.

Smetano letošnje SNTL sta pobrala NTK Kema Puconci in NTK Fužinar Interdiskont. Kluba iz Prekmurja in s Koroške sta bila letos močno premočna in sta jo zaključila brez enega samega poraza. Pri dekletih je bilo vse odločeno že dva kroga pred koncem tekmovanja, pri moških pa je o naslovu prvaka odločal zadnji derbi med Puconci in ŽNTK Zavarovalnica Maribor, čeprav je bilo jasno, da letos za Mariborčane, po porazu v jesenkem delu tekmovanja, ne bo kruha. Še najbolj zanimiv v 1. SNTL za moške je bil boj za obstanek, kjer je najkrajšo potegnil NTK Sobota, ki bo prihodnje leto prvič v zgodovini svojega kluba brez mesta med elito.

Vsako leto po koncu vseh ligaških tekmovanj je seveda čas tudi za laskave nagrade za najboljše posameznike. Pri moških je letos v 1. SNTL še četrtič v njegovi karieri ta naslov pripradel Urošu Slatinšku, ki je v celotni sezoni zabeležil vsega 1 poraz proti Mitji Horvatu in kar 42 zmag. Pri ženskah sta imeli Asya Kasabova in Manca Fajmut enak izkupiček zmag in porazov (29:0), naslov pa je pripadel bolgarski reprezentantki, ki je imela boljšo razliko nizov.

Najboljši igralci letošnje SNTL.

Najboljši igralci letošnje SNTL.

Za vsakim koncem je vredno potegniti črto, zato se v spodnjem delu prispevka sprašujem o trenutni podobi SNTL in o nekaterih spremembah, ki bi utegnile prinesti pozitivne posledice.

Sprememba tekmovalnega sistema

Raznovrstna ligaška tekmovanja v različnih športih so večinoma na sporedu v soboto. Razlogov je seveda več, eden izmed poglavitnih pa je ta, da tovrstna prireditev med vikendom lahko privabi mnogo več obiskovalcev kot med tednom. Ta aspekt je v SNTL pokrit, morda pa bi bilo vredno razmisliti o spremembi tekmovalnega sistema, ki bi našo panogo približala publiki. Sedanji sistem na pet dobljenih tekem ima ravno obraten efekt, saj so redki posamezniki, ki v dvorani uživajo tudi več kot dve uri, še posebej, če s seboj pripeljejo radožive otroke ali starejše ljudi, za katere je lahko dolgo sedenje v dvorani zelo neprijetno. Cilj SNTL bi moral biti, da gledalci tekme zapustijo z nasmehom na obrazu in ne z bolečinami v hrbtu in zdolgočaseni ter da se bodo prihodnjo soboto znova vrnili. To so že dognali v Nemčiji in nekaterih drugih državah, kjer se ligaške tekme igrajo na tri dobljene tekme z vmesnim 15-minutnim odmorom, ki ga klubi lahko izkoristijo za lastno promocijo, predvsem pa so pomembni za dobro počutje gledalcev. Krajši sistem zagotavlja več ljudi v dvorani ter tudi bolj nepredvidljive rezultate in širšo konkurenco, ki so za rast panoge še kako pomembni.

Največja težava trenutnega tekmovalnega sistem pa je po mojem mnenju ta, da SNTL nima pravega vrhunca. Sam menim, da bi bila končnica oz. play-off zelo dobrodošla, saj bi s tem dobili dva vrhunca v eni sezoni. V rednem delu bi se po starem vzoru ekipe borile za uvrstitev med najboljše štiri, v končnici pa bi se pomerile zgolj najboljše ekipe, ki bi nato v medsebojnem boju odločile o naslovu državnega prvaka. Celotno tekmovanje bi bilo tako veliko bolj zanimivo tudi za publiko in medije.

Lep primer, ki kliče po spremembah, je bil letošnji obračun za naslov prvaka med Mariborčani in Pucončani. Pri tem gre močno pohvaliti obe strani, ki sta poskrbeli, da je bila dvorana polna, toda preveč je bilo kalkuliranja, in ko so igralci iz Puconcev dobili dva obračuna ter nabrali zadostno število nizov, je bilo jasno, da se naslov znova vrača v Prekmurje. Od tistega trenutka do konca obračuna je minilo mučnih 90 minut, saj so vsi gledalci vedeli, da je pravega boja za naslov konec. Tako je bilo s tribun moč slišati prenekatere vzklike zdolgočasenih gledalcev, ki so igralce prosili naj pohitijo, saj se jim mudi domov oz. v gostilno. Že res, da se vsak posameznik sam odloči, ali bo obiskal tekmo, toda vsekakor se je potrebno podrediti tudi publiki, saj ravno množičnost skrbi za dobrobit športnih panog.

Zaključna slovesnost

Svoje razočaranje nad zaključkom sezone je izrazil tudi Mitja Horvat, ki je odgovorne organe obvestil, da po koncu sobotne tekme v Mariboru igralci sploh niso prejeli pokala za osvojeno 1. mesto. Horvat je to označil kot sramoto in v razmislek dejal, če si kdo predstavlja, da na turnirju final four v košarki zmagovalci na koncu ne bi prejeli pokala. Drugače je bilo v Ravnah na Koroškem, kjer so organizatorji in sponzorji domačinkam pripravili lepo slavje.

Pri tej problematiki se znova porajajo vprašanja in znova bi na pomoč lahko priskočil ‘play-off’. Organizacija zaključnega turnirja četverice verjetno ne bi bila prevelik zalogaj za organizatorja. V enem dnevu bi tako na izjemno zanimivem in tekmovalnem turnirju dobili prvake pri moških in pri ženskah, pri tem pa bi se lahko vsak klub potrudil in organiziral avtobusni prevoz do mesta dogodka in kar naenkrat bi zaključek najelitnejšega tekmovanja potekal pred polnimi tribunami in slovenski namizni tenis bi dobil svoj praznik.

Po koncu tekmovanja bi vse ekipe prejele pokal, poleg tega pa bi lahko nagradili še najboljše igralce SNTL in prizorišče bi vsi zapustili prešerne volje.

Rešitev seveda ni enostavna in ni v rokah posameznikov, vsekakor pa bi bilo vredno premisliti o nekaterih spremembah in s tem narediti nov korak naprej. Namizni tenis potrebuje ljudi: mlade igralce, starše, funkcionarje, prostovoljce, podpornike, sponzorje, itd. in SNTL bi pri tem lahko igrala pomembno vlogo, vsekakor pa ne v zdajšnji podobi.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nikakršnih prepričanj, mišljenj in videnj drugih ljudi.

Komentar k članku “Kritično oko: Po koncu nove sezone SNTL”

  1. marjan pravi:

    Mislim, da smo v sloveniji preiskusili že vse sisteme, od play offa, do dvojic, do 4 četrte zmage, do 15 minutne pavze, na eni mizi pa potem na dveh mizah, do starostne meje, do obvezne postavitve prvega igralca, pa igranje ob petkih itd.itd. Toda nič ni privabilo gledalcev, razen v starih časih, ki je bila naša panoga pririotetna. Skratka mislim, da ni problem v sistemu ampak drugje. Tudi v nemčiji trajajo dvoboji 5-6 ur v 2. ligi, pa so gledalci normalno v dvorani. Kaj pa ponudimo gledalcem? Večinoma stojišča ob klavrni kvaliteti. Bil sem parkrat v nemčiji na ligaških tekmovanjih, že predstavitev igralcev je slavnostna v dvorani je stojnica z pijačo in jedačo (hitra hrana) itd. Vsaki klub ima svoje privržence, ki jih znajo privabit in delat na propagandi. Mi pa neznamo privabit še igralce iz kluba, kaj šele gledalce. Koliko predsednikov ali funkcionarjev kluba je na tekmah? Lahko bi še in še našteval. Skratka gledalce bomo privabili z kvaliteto in propagando ne pa z menjavo sistema. Samo če pogledamo koliko je igralcev in funkcionarjev na mednarodnih tekmah, ki jih organiziramo doma in je nam lahko takoj jasno. Veste, tudi gledalce je treba vzgajat, mi pa še igralcev neznamo.