Dnevnik Bojana Tokića: Pozdravljena, Amerika!

T.S., 05.07.2013
Člani, Vse novice

Naša trenutno najboljša namiznotenisača Bojan Tokić in Saš Lasan, se te dni mudita v Združenih državah Amerike, kjer bosta v Atlanti organizirala trening kamp za mlade. Bojan se zaveda, da mora počasi začeti razmišljati tudi o obdobju po koncu tekmovalne kariere in ustvarjanje imidža in poznanstev nikakor ne škodi.

Včeraj sta praznovala tako Saš Lasan, kot tudi ZDA. Lapi je slavil svoj 42. rojstni dan, ‘najmočnejša država na svetu’ pa 237-ga. In kako drugače bi lahko Lasan to obeležil, kot z obiskom Las Vegasa v družbi Bojana Tokića in njegove spremljevalke Monike Molnar.

Po obisku ZDA, med katerim je omenjena trojica med drugim obiskala tudi mistični Grand Canyon, bosta Bojan in Saš kaj kmalu zavihala rokave, saj bosta v Atlanti organizirala trening kamp za otroke. V ta namen si je Bojan prijazno vzel nekaj časa in za našo spletno stran napisal dnevnik ter znova dokazal, da je človek mnogih talentov.

Dnevnik Bojana Tokića – 5. julij 2013:

Tisti starejši namiznoteniški delavci in ljubitelji slovenskega namiznega tenisa se bodo prav gotovo spomnili Kitajca Yang Shiganga, ki je od leta 1998 do 2003 nastopal za Maribor. Že dobrih 10 let je Yang nastanjen v Atlanti, kjer je trener lokalnega namiznoteniškega kluba. Če je bil slogan Nokie ‘connecting people’, je to pobudo v tem primeru prevzel Facebook. Prav Facebook je krivec, da sva z Yangom ohranila stik, ki je nastal že leta 1998, ko sem ga prvič spoznal v Shanghaiu na mojih prvih kitajskih pripravah.

Že nekaj časa me Yang vztrajno vabi v Atlanto, da na podlagi mojega imidža in namiznoteniškega znanja narediva skupaj trening kamp za otroke. Ampak zaradi mojega prenatrpanega urnika vse do tega leta ni bilo izvedljivo. Seveda nisem imel želje potovati sam, ampak je takoj ideja padla na Lapija, našega najstarejšega in najizkušenejšega reprezentanta. To idejo sem predlagal obema in oba sva jo z veseljem sprejela.

Bojan in Saš v Grand Canyonu.

Bojan in Saš v Grand Canyonu.

Ker sva oba v zrelih letih (Lapi malo bolj kot jaz), morava na nek način tudi usmeriti pogled v to, kaj bova počela po karieri. Zato je ta pot v Ameriko in organizacija trening kampa prava izkušnja. Na eni strani da vidiva sebe v vlogi trenerja in organizatorja, po drugi strani pa je taka stvar dobra za utrjevanje imidža in ugleda čez lužo. Nikoli ne veš, kdaj bo to prišlo prav :).

Foto: Osebni arhiv na Facebooku